Povzetek

Izhodni listič je učenčeva refleksija, ki jo odda učitelju na koncu ure oz. ko odide iz razreda. Listič je izhodišče nadaljnjemu učenju oz. poučevanju. Bistveno je, da učitelj nanj odreagira. Učenec naj ima priložnost, da svoje znanje poglobi (npr. Rad bi še vedel …), učitelj predvidi naslednje aktivnosti (Vprašanje, ki ga imam, je …).
Izhodni listič oblikujemo glede na potrebe, odvisno, čemu nam služi – nas zanima znanje, morda počutje ipd. Dobro je, da so usmeritve zelo konkretne, npr. 3 stvari/dejstva/podatki …, ki sem se jih (na)učil/ki jih že vem …, 2 vprašanji, ki bi ju postavil učitelju, sošolcem, strokovnjaku … ali 2 stvari/podatka ipd., ki bi ju želel izvedeti … ali 2 stvari, ki sta mi pri nalogi/predstavitvi/dokazu o učenju ipd. všeč, 1 stvar/misel/podatek ipd., ki ga/je ne razumem … ali 1 vprašanje, ki ga še imam ali 1 stvar, ki bi jo spremenil ali naredil drugače …

ključne besede: formativno spremljanje, orodje

Govorni nastop (3. del)

Učence sem povprašala, kaj bi svetovali učiteljem nižjih razredov, ki bi radi s svojimi učenci izpeljali govorni nastop s formativnim spremljanjem. Uporabila sem (sicer malce prirejeno) tehniko izhodnega listka (exit ticket) – učenci so slabih 10 minut pred zaključkom ure napisali svoje misli in mi listke pustili v za to pripravljeni škatli.
Izhodni listek je tehnika oz. orodje, ki ga uporabimo na koncu ure (približno 5 minut pred koncem), ko želimo od učencev pridobiti določene informacije, npr. radi bi preverili njihovo razumevanje, zato na tablo napišemo vprašanje/problem, učenci pa nanj odgovorijo. Učenec zapusti razred, šele potem ko listek s svojim odgovorom odda. Bistveno je, da kot učitelj odreagiraš in s pomočjo informacij, ki si jih dobil na listkih, pripraviš nadaljnje dejavnosti, daš učencu ustrezno povratno informacijo ipd.

znalcek_gn2_zaucitelje

Kje smo, kam gremo, kako do tja?

Pouk, ki poteka po načelih FS, kreirava učitelj in učenec, in to skupaj. Usmerjajo naju (po Ramaprasad, 1983; Thomson, Wiliam, 2007) tri ključna vprašanja: Kam gremo? Kje smo? Kako do tja? Učitelj izhaja iz učnega načrta in razmisli, katere cilje želi realizirati, s katerimi vsebinami, kaj bodo pričakovani dosežki, preveri tudi standarde znanja. Izhaja iz predznanja, organizira raznotere učne priložnosti in nudi raznolike učne aktivnosti. Učitelj se zaveda, da je ključnega pomena za napredek povratna informacija, ne pa ocena.
Potem ko se seznani s ciljem, o katerem se z učiteljem pogovorita in dogovorita, si učenec postavi tudi svoj(-e) cilj(-e). V procesu učenja sledi merilom uspešnosti, ki si jih, tako kot cilj, postavlja v sebi razumljivem jeziku. Pripravi si svoj načrt učenja, kaj, kako, do kdaj se bo (na)učil, in zbira dokaze o učenju. Na dokazih o učenju prejema povratno informacijo, s katero izve, kaj že zna, kaj še ne in kako zapolniti vrzeli. V procesu učenja torej učenec ve, kaj se uči (pozna cilj), usmerjajo ga merila uspešnosti in povratna informacija, svoj izdelek pa izboljšuje, dokler ni zadovoljen oz. skupaj z učiteljem presodita, da je dosegel optimum.